Priznani italijanski spletni medij calciofemminileitaliano.it je s trenerjem naše selekcije DU15, Andijem Mamićem, opravil intervju po uspešnem nastopu na letošnji izvedbi Medex Cupa v Radomljah. Preveden intervju objavljamo v spodnjih vrsticah, originalen intervju v italijanščini in angleščini pa si lahko preberete na /https://www.calciofemminileitaliano.it/calcio-femminile-internazionale/campionati-nazionali/slovenia-slovenska-zenska-nogometna-liga/andi-mamic-under15-nd-primorje-ajdovscina-alla-scoperta-del-settore-giovanile-femminile-rossonero-dai-progetti-scolastici-alla-medex-cup-2023/
AJDOVŠČINA: ODKRIVANJE RDEČE-ČRNEGA MLADINSKEGA SEKTORJA, OD ŠOLSKIH PROJEKTOV DO POKALA MEDEX 2023
Alessandro Gargiulo -22 Marzo 2023
Vloga trenerja ni lahka, še posebej ko gre za mlade igralce, ki jih je treba trenirati in jim pomagati, da izkoristijo svoj potencial. Pogosto smo žal pravzaprav navajeni, da delo tehnika ocenjujemo zgolj in izključno po rezultatih in uvrstitvi njegove ekipe, pri čemer zanemarimo vse delo v zakulisju in ogromne odgovornosti, ki izhajajo iz tega temeljnega poklica.
Da bi s povečevalnim steklom pogledali na trenersko življenje, odkrivali njegove skrivnosti, težave ter mala in velika vsakodnevna zadovoljstva, smo se pogovarjali z Andijem Mamićem, nekdanjim slovenskim vrhunskim nogometašem, ki je po zaslugi izkušenj, pridobljenih na in ob igrišču, ekipo do 15 let ND Primorje Ajdovščina popeljal do zasluženega četrtega mesta na Medex Cupu 2023.
Rezultat, do katerega so rdeče-črne prišle z veliko znoja in volje, ki daje veljavo klubu, ki je v ospredju razvoja ženskega nogometa v Sloveniji in ki je zdaj bolj kot kadarkoli pokazal zanimiv potencial in raven mladih športnic, ki bodo tudi zaradi skrbnega dela svojega trenerja zagotovo imele priložnost izboriti svoje mesto znotraj in zunaj državnih meja.
Začnimo z letošnjo izvedbo pokala Medex, kakšno vlogo ima po vašem mnenju to tekmovanje pri rasti in razmahu ženskega nogometa v Sloveniji in na celotnem balkanskem prostoru?
Prvič, tovrstni turnir je pomemben za naša mlada dekleta, ker jim omogoča tehnično izboljšanje in prevzemanje vse bolj tekmovalne naravnanosti, obenem učenje igre 11 proti 11 namesto »klasične« 9 proti 9. Medex Cup je tudi temeljnega pomena, ker postavlja igralke pod pritisk in mi kot trenerju omogoča razumeti, komu v moji ekipi uspe ostati »imun« na stres. Nazadnje, če želim odgovoriti na zadnji del vašega vprašanja, mislim, da je ta turnir zelo pomemben za Slovenijo, saj omogoča našim ekipam, da igrajo in se merijo z drugimi balkanskimi ekipami, kot so na primer hrvaške. Žal je naša država geografsko predaleč od Srbije in Črne gore, zato bi bilo lažje, če bi ta pokal potekal v mestih, kot sta Sarajevo ali Zagreb, in bi tako vključil vse države nekdanje Jugoslavije.
Katere tekme so bile za vas najbolj zapletene in zakaj?
Verjetno bi izpostavil vsako tekmo od četrtfinala pa do tekme za tretje mesto. Naša zasedba je bila nekoliko mlajša od ostalih, večina igralk je bila rojenih leta 2009. Nedvomno so bile hrvaške ekipe zelo močne, fizično pripravljene in bolj izkušene, zato je bilo za moja dekleta to kar velik izziv. Kljub temu majhnim razlikam so vse igrale dobro in prepričan sem, da morajo vse še naprej imeti tovrstne izkušnje, da rastejo in se izboljšujejo.
Kaj je po vašem mnenju ta turnir pustil vašim dekletom?
Mislim, da so se naučile "preživeti" in se soočiti z večjimi, bolj strukturiranimi in izkušenejšimi nasprotniki. Kot smo že omenili, so to edinstvene priložnosti, da se naučijo obvladovati pritisk na igrišču, poskušajo premakniti žogo hitreje od nasprotne ekipe in se izboljšati v vseh drugih vidikih.
Kaj mi lahko poveste o svoji poti z ekipo v zadnjem letu?
Kot trener 90% svojega dela z ekipo temeljim na tehniki in individualnih sposobnostih, čeprav je pomembno poudariti, da je ženski nogomet drugačen od moškega. Dekleta imajo drugačne cilje in včasih so nekatera bolj pozorna na družbena omrežja in odmevnost kot na dejanske športne rezultate in tekmovanje. V nekaterih primerih je to lahko težava, zato jih vedno poskušam motivirati in jih pripraviti, da so veliko bolj tekmovalne in agresivne na igrišču. Vendar je treba priznati, da vse ne igrajo nogometa zato, da bi postale profesionalne nogometašice, temveč imajo druge cilje. Pravzaprav nekatera dekleta igrajo zato, da se zabavajo in prijetno preživijo čas s svojimi vrstnicami, kar pa ni vedno pozitivno.
Kako bi se lahko stanje v prihodnjih letih izboljšalo in kaj bi vaše društvo lahko naredilo, da bi dekleta dojemala nogomet kot pravi poklic?
V Sloveniji ni prav veliko deklet, ki jim uspe igrati nogomet in trenirati, in mislim, da bo stanje še dolgo tako. Mislim, da bi lahko bila možna rešitev, da bi tiste klube, ki nimajo dovolj članov za žensko selekcijo, spodbudili, da bi dekletom omogočili igrati s fanti. Pravzaprav mnoge od njih nimajo možnosti igranja nogometa, ker v njihovih vaseh ni ženskih ekip; zato bi lahko na ta način trenirale skupaj s fanti.
Katere so prednosti in slabosti vaše ekipe?
Moje igralce so zelo dobre v obvladovanju žoge, posesti žoge in ekipni igri, vendar morajo še vedno veliko izboljšati v svojih napadih in odnosu na igrišču ter poskušati postati bolj agresivne. Pravzaprav se večina še vedno nekoliko boji večjih, hitrejših in močnejših nasprotnic, zato veliko delamo na njihovi mentaliteti.
Koliko treningov opravite na teden in iz česa so sestavljeni?
Trije ali štirje, ki jih običajno spremlja tekma ob koncu tedna. Med običajnim treningom izvajamo fizične vaje in delamo na kontroli žoge v prve pol ure. V nadaljevanju moje igralke vadijo udarce, z različnimi dinamikami in igralnimi situacijami, z individualno tehniko in na koncu običajno zaključimo s kratko igro.
Ko govorimo o vaši službi, katere so glavne težave in odgovornosti vaše vloge, še posebej pri delu s tako mladimi igralkami?
Trenutno treniram 25 deklet in med sezono običajno igramo na skoraj 11 različnih mestih, tako da, če sem pošten do vseh, priznam, da je kar težko vsaki vedno dati dovolj časa za igro. Kljub temu se trudim, da jim ponudim dovolj izzivov in priložnosti, da izboljšajo in preizkusijo svoje sposobnosti, čeprav to ni vedno lahko.
Mislim, da vam vaše delo prinaša veliko zadovoljstvo. Katero je za vas najpomembnejše?
Največje zadovoljstvo mi predstavljajo moja dekleta, ko me ob koncu sezone vprašajo, ali bom njihov trener tudi naslednje leto.
Kako to, da ste se odločili postati nogometni trener in zakaj ravno ženski nogomet?
V preteklosti sem igral nogomet na visokem nivoju, v najvišji slovenski ligi. Kasneje sem obiskoval športni inštitut, specializiran za nogomet. Moja prva izkušnja na tem področju je bila z moško ekipo in ko je hčerka začela igrati in trenirati, sem se odločil, da prestopim v žensko ekipo.
Koliko priložnosti ima po vašem mnenju mlado dekle, da začne igrati nogomet v Sloveniji?
Ženski nogomet v Sloveniji žal še ni dovolj priljubljen, saj se športi, kot so rokomet, ples in celo odbojka, večinoma igrajo v šolah. Kljub temu se stanje iz leta v leto izboljšuje, zato sem optimističen in upam, da bo v prihodnjih letih dosežena večja enakost med ženskami in moškimi.
V tem pogledu se mi zdijo nekateri šolski projekti, kot je ta, ki ga spodbuja Gimnazija Šiška, zelo pomembni za slovenski ženski nogomet. Kaj mislite o tem?
Ja, strinjam se s tabo in mislim, da ima Gimnazija Šiška zelo pomembno vlogo za tista dekleta, ki imajo velike ambicije, odlične šolske rezultate in želijo postati profesionalne nogometašice. Kljub temu se raje osredotočam na tiste mlade, ki te možnosti nimajo, saj so trenutno v slabem položaju. Pravzaprav mnoge od njih ne prejemajo dovolj podpore in najdejo malo prostora v svojih trenutnih moških ekipah, pri čemer so zaradi športnega projekta pogosto marginalizirane. Zaradi tega le stežka najdejo nove spodbude in motivacijo, da ne bi obupale in opustile to pot.
Verjetno bi se moralo kaj spremeniti na vrhu zveze, tudi zato, ker je ekonomsko vprašanje za nekatere klube še posebej občutljivo. Kakšno je vaše mnenje o tem?
V zahodnem delu naše regije je veliko ženskih klubov, ki imajo, tako kot naš klub, sedež v večjih mestih ali nogometnih območjih države. To pa predstavlja veliko težavo za dekleta iz bolj oddaljenih krajev, saj ne morejo vedno priti do teh krajev in zaradi tega kljub strasti in zanimanju za nogomet opuščajo svoje športne sanje.
Kaj mi lahko poveste o mladinskem sektorju vaše ekipe? Ste že začeli s projekti in sodelovanjem s šolami ali še ne?
Naš klub sodeluje pri nekaterih projektih za razvoj ženskega nogometa na našem območju, s katerimi želimo pritegniti mlajša dekleta k odkrivanju tega športa in začetku igranja. Letos smo se na primer prvič vključili v projekt UEFA Disney Playmakers za dekleta in moram reči, da se izkazuje kot zelo zanimiva izkušnja. Začeli smo sodelovati tudi s šolo v naši bližini in približno enkrat na teden imamo nogometno uro pri pouku športne vzgoje, s čimer skušamo malčke motivirati, da odkrijejo nogomet in se pridružijo našemu klubu. Nazadnje, od lanskega leta sodelujemo tudi s tremi drugimi manjšimi športnimi društvi v naši regiji, da se njihove igralke pridružijo naši ekipi in po dopolnjeni starosti igrajo tudi v najvišjih kategorijah.
Koliko deklet v razredu se v povprečju zanima za nogomet?
Na začetku je bilo med petnajstimi dekleti, ki so bile prisotne v razredu, kakih 7 ali 8 deklet, ki jih je še posebej zanimal nogomet in so nato začele trenirati in igrati v naši ekipi.
Kaj po vašem mnenju še manjka vaši državi, da bi dosegla raven držav, kot so Francija, Italija ali Nemčija?
Smo majhen narod in trenutno še ni veliko igralk; zato menim, da bi morali ponovno ustanoviti in reorganizirati našo ligo. Lahko bi na primer ustanovili najvišjo ligo za najboljše ekipe in drugo kategorijo za mladinske selekcije in za tista dekleta, ki si ne želijo postati profesionalne igralke ali pa nimajo dovolj časa za trening. Mislim, da bi se na ta način sistem ženskega nogometa lahko zelo izboljšal, temeljil bi na dveh različnih ligah za igralke z različnimi potrebami.
Nenazadnje, kako pomembni so po vašem mnenju zgledi igralk, ki so, tako kot Lara Prašnikar in Zara Kramžar, uspele zaigrati in blesteti v tujini?
Mislim, da sta to zelo močna in pomembna zgleda za mlajše igralke, saj lahko poskušajo slediti njuni poti, da bi postale profesionalne nogometašice, tudi če je situacija pri teh deklicah nekoliko drugačna, še posebej če pričnejo trenirati s fanti in imajo še dolgo pot do te ravni.
Prevedeno s pomočjo programa Google Translate.
